Štampa
Kategorija: Religija
Pogodaka: 397

Tožilstvo je med prihodki ljubljanskega paroha Perana Boškovića in njegovim premoženjem ugotovilo velik razkorak – evrov premoženja. Bošković je danes na sodišču zatrdil, da je do vsega prišel po povsem zakoniti poti.
Peran Bošković je bil v kazenskem postopku po še nepravnomočni sodbi zaradi poneverbe obsojen na pogojno kazen.

»Lahko sem zaslišan vpričo novinarjev, nimam česa skrivati,« je danes predlog svojega odvetnika Iztoka Ščernjaviča sodnici Jasminki Jaši Trklja, da bi ga zaslišali za zaprtimi sodnimi vrati, zavrnil paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković. Zato je bilo zaslišanje, na katerem so ga spraševali, ali so resnične navedbe tožilstva o 848.000 evrih premoženja, ki naj bi si ga pridobil na nezakonit način, javno. Bošković je sodnici zagotovil, da je vse delal po zakonu in da je prišlo do nesorazmerja med njegovimi prihodki in premoženjem zato, ker vsi podatki glede njegovih prihodkov iz evidenc Fursa pač niso razvidni. »Ves čas sem operiral z gotovino,« je med drugim dejal.
Tožena tudi sin in hči

Na Boškovića so preiskovalci postali pozorni pred leti zaradi anonimnih ovadb, ki so zadevale njegovo premoženje. Tožilstvo je ukrepalo v dveh smereh. Po eni strani se je Bošković znašel v kazenskem postopku zaradi poneverbe in zlorabe položaja pri gradnji kulturno-pastoralnega središča v Ljubljani – plačeval naj bi storitve, ki so bile v resnici opravljene le delno, ali pa celo fiktivne račune, je trdilo tožilstvo. Na koncu je bil zlorabe položaja oproščen, obsojen pa v tistem delu, ki se je nanašal na poneverbo 32.500 evrov. Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da je iz cerkvenih sredstev neupravičeno plačeval račune za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, zavarovanje avtomobila, kabelsko televizijo in internet ter mobilni telefon. Obsojen je bil na šestmesečno pogojno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo. Na to sodbo, ki je bila izrečena pred skoraj letom dni, sta se pritožila tako on kot tožilstvo, a višje sodišče o tem še ni odločilo.

Na podlagi finančne preiskave, v kateri so vzeli pod drobnogled gibanje njegovih financ med letoma 2004 in 2014, pa ga tožijo tudi po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Sporni so nakupi zemljišča pri Umagu, osebnega avta chevrolet aveo, vrednostnih papirjev pri banki BKS (472 delnic družbe Dunav osiguranje, 300 delnic družbe Agrobanka a. d. Beograd in 490 delnic Politike a. d. Beograd). Na seznamu spornih se je znašlo še 1500 evrov na njegovem bančnem računu, parcela s stanovanjsko hišo ter drugo premoženje, vredno 160.200 evrov. Kot povezani osebi sta tožena tudi njegova sin in hči. Vprašljivo naj bi bilo sinovo premoženje v vrednosti 138.300 evrov in hčerino lastništvo nepremičnine v Umagu, vredne 85.000 evrov, ki jo je Bošković pred šestimi leti nanjo prenesel z darilno pogodbo.

Bošković je danes dejal, da bi iz navedb tožilstva lahko sklepali, kot da pred letom 2004 on in njegova družina niso imeli nobenega premoženja, čeprav je bilo takrat za njim že 20 službenih let. V resnici pa so takrat imeli za najmanj 500.000 evrov premoženja. V 80. in 90. letih je namreč kupil nekaj nepremičnin, ki jih je pred letom 2004 prodal. Zase je družina zapravila zelo malo. »Nismo zapravljivi, živeli smo preprosto,« je izjavil in dodal, da je tako denar večinoma vlagal v nepremičnine. Tako je na primer kupil delnice (s katerimi je imel izgubo) in s pomočjo posojila zemljišče pri Umagu. Avto je z vednostjo metropolita kupil v službene namene, na njegovo ime je bil pisan le formalno.
Zaslužil s krsti, porokami, pogrebi

»Hišo sem začel graditi šele po 30 letih službovanja,« je izjavil. Razložil je, da je denar (gotovina), ki ga duhovnik dobi iz prostovoljnih prispevkov ljudi, na primer za krste, slave, pogrebe, poroke, namenjen njegovi duhovniški misiji. »Z njim poskrbi za svojo potrošnjo, za hrano in tudi bivališče, da ga bo imel ob upokojitvi. Samo krstil sem okoli 5000 ljudi,« je povedal glede zaslužka. »Vse prihodke od krstov ste vzeli zase? Na podlagi česa?« ga je vprašal tožilec Boštjan Valenčič. »Vprašajte duhovnike, tako je po vsej Evropi, le v ZDA je drugače,« je odvrnil paroh. In da je vse to (na svojo željo) pojasnil že na cerkvenem sodišču. »Tam je bila zadeva rešena v enem dnevu,« je izjavil.