Štampa
Kategorija: Naslovna
Pogodaka: 3297

Na opoldanski seji Državnega zbora je opozicija premierki Alenki Bratušek namenila vprašanja o ukrepih na področju socialne in družinske politike, zanimalo pa jih je tudi izvajanje koalicijske pogodbe. I

Kako in s katerimi ukrepi namerava vlada spodbujati in zaščititi družino "kot eno največjih vrednot in temeljno celico naše

družbe", je vprašanje, ki ga je na premierko naslovil poslanec SLS Jakob Presečnik. Zanimalo ga je tudi, kako namerava vlada povečati ugled in pomen sklenitve zakonske zveze, ter kako namerava ohranjati število porok in rojstev vsaj na sedanji ravni.

Premierka je dejala, da družinska politika v Sloveniji mora temeljiti na vključevanju celotne populacije, oziroma vseh družin. Vlada ima pripravljenih več ukrepov, med drugim tudi strategijo za oblikovanje modernejše družinske politike. Omenila je primer Nemčije, ki temu področju nameni največ sredstev iz proračuna. Kljub temu pa se tam vseeno soočajo z upadanjem rodnosti.

7. najstarejša populacija

Ljudmila Novak iz NSi je prav tako začela s področjem demografskih problemov in družinske politike. Dejala je, da je po nekaterih podatkih slovenska populacija 7. najstarejša na svetu. Zavzela se je za okrepitev vloge očeta z možnostjo očetovskega dopusta. Zanimalo jo je, ali bodo ukrepi družinske zakonodaje vplivali na demografsko strukturo Slovenijo?

Vse več govora o družinski problematiki

Premierka je izrazila zadovoljstvo, da se o družinski politiki vse več govori. Upa, da bodo našli čim širši konsenz za sprejem nadaljnjih strategij. "Politike, ki želijo stimulirati, da oče služi denar, mati pa ostaja doma in skrbi za gospodinjstvo in otroke, niso uspešne v povezavi z rodnostnimi nameni parov," meni predsednica vlade.

Vprašanje vodje poslanske skupine PS Janija Möderndorferja pa se je nanašalo na vladni predlog zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, ki prinaša tudi začasne spodbude za zaposlovanje mladih brezposelnih oseb do 30. leta starosti. Premierko je vprašal, "kakšni so predvideni učinki predlaganega ukrepa in koliko mladih naj bi se uspelo zaposliti".

Premierka je, kot že večkrat pred tem, poudarila, da so mladi ena od prednosti te vlade. Dejala je, da skušajo z novimi delovnimi mesti in novimi ukrepi zaposliti več tisoč mladih. Vesela je, da so se na Evropskem svetu izjemoma izborili dodatna sredstva (med 9 in 10 milijonov evrov) za področje zaposlovanja mladih. Poudarila je še, da je tu predvsem pomembno povezovanje resorjev je dejala.

Kolegij predsednika DZ je v ponedeljek določil časovnico julijske seje DZ, ki bo zadnja redna seja pred parlamentarnimi počitnicami in bo trajala do 15. julija. Osrednja točka obsežnega dnevnega reda bo predlog rebalansa državnega proračuna za letos, ki ga bodo poslanci obravnavali v sredo. Za razpravo o tej točki so predvideli skoraj 14 ur časa.

Pri ukrepih smo izbirali med samimi slabimi možnostmi

Pri ukrepih je imela vlada na žalost izbiro med samimi slabimi možnostmi, je v DZ premierka Alenka Bratušek odgovorila na vprašanje poslanca Andreja Vizjaka (SDS). "Izbrali smo najmanj slabo možnost, tudi kar se tiče gospodarstva," je še poudarila predsednica vlade.

Vizjak je v vprašanju spomnil na zapisano v dogovoru o sodelovanju štirih koalicijskih strank. Ob tem je izpostavil, da v dogovoru piše, da bodo krepili konkurenčnost gospodarstva in izboljševali poslovno okolje.

"Dvigi davkov povečujejo davčni primež," je poudaril Vizjak in izpostavil, da to zavira gospodarsko aktivnost. V rebalansu, poudarja Vizjak, pa vlada znižuje obseg investicij in črpanje evropskih sredstev, kar je korak v nasprotno smer.

"Zapisali ste, da boste zniževali proračunski primanjkljaj, z racionalizacijo javne porabe - a po rebalansu ohranjate ali celo dvigujete tekoče odhodke in tekoče transferje, kjer se nanašajo postavke za maso plač. s prihodom vaše vlade se je začelo povečevati število javnih uslužbencev," je opozoril Vizjak.

Ob tem je Bratuškova izpostavila, da je rebalans namenjen spodbujanju gospodarstva. Pojasnila je, da je v njem za okoli 700 milijonov evrov novih shem, ki se bodo izvajale preko SID banke.

"Proračun, ki smo ga dobili, je bil popolnoma nerealen. Na prihodkih je manjkalo 400 milijonov, na odhodkih 122 milijonov za obresti in 140 milijonov za pokojninsko blagajno. Zaradi vaših rokohitrskih potez smo morali vračati regres za lani, in samo zato se sredstva za maso plač povečujejo," je bila jasna Bratuškova.

Poudarila je, da če bi to, kar so se dogovorili na plačah, veljalo vse leto, ne šele od junija, bi prihranili 60 milijonov evrov več. Če ne bi bilo treba vračati regresa, bi bilo 50 milijonov evrov manj odhodkov. In če bi dvig DDV uvedla že prejšnja vlada, bi to pomenilo že 150 milijonov evrov več že letos.

"Vse to skupaj pa pomeni 0,74 odstotka BDP, in torej proračunski primanjkljaj ne bi znašal 4,4 temveč 3,6 odstotka. Če bi pa še prihodkovna stran bila realizirana tako, kot je bilo načrtovano, pa bi primanjkljaj lahko že letos padel pod tri odstotke. Vse te predpostavke pa žal ne držijo, ker je bilo načrtovanje nerealno," je poudarila Bratuškova.
Prelaganje odgovornosti

Vizjak je poudaril, da je proračun cilj in da je treba sprejemati ukrepe za dosego tega cilja. "Vi pa ste odnehali in zdaj sredi leta govorite, da je nerealno načrtovan. Nasprotno, zaposlujete vse več ljudi v javnem sektorju in se odmikate od cilja konsolidacije javnih financ in zelo udobno prelagate krivdo na prejšnjo vlado, katere polovica sedi v vaši vladi," je dodal Vizjak.

Obenem je spomnil, da so v dogovoru zapisali, da bodo v treh mesecih po nastopu vlade sprejeli sistemske popravke za znižanje električne energije za 10 odstotkov za industrijo, cena pa da se je celo povečala zaradi višjega DDV. Štiri mesece po nastopu naj bi tudi podpisali pogodbo o koncesiji za srednjo Savo, pa pospešili infrastrukturne projekte, Vizjak pa poudarja, da smo priča pa zamiku za HE Mokrice, ker ministrstva ne delujejo koordinirano.

Bratuškova je odgovorila, da tudi na zniževanju cen elektrike še delajo in da tudi, če bo kak mesec zamika, bodo veseli, da bodo to realizirali. Glede koncesijske pogodbe je zagotovila, da bo pogodba kmalu pripravljena. "Če se že pet let pripravlja, spoštovani bivši minister, bi jo pa tudi vi v svojem mandatu lahko podpisali," je poudarila.

Vizjak se je dotaknil tudi menjav v nadzornem svetu NLB. Bratuškova je izpostavila, da vlada ni imela nič s kadrovanjem v NLB, da pa lahko tudi za nekatere nove nadzornike lahko rečemo, da so strokovnjaki iz tujine, saj v tujini delajo že več let.

Vir / Avtor:  pej, STA
foto: Jaka Gasar