Štampa
Kategorija: Naslovna
Pogodaka: 6690

New York -  Newyorška nevladna organizacija Freedom House, ki meri stopnjo svobode in demokracije po svetu, je v svojem zadnjem poročilu o državah v tranziciji, ki zajema območje od srednje Evrope do srednje Azije, Slovenijo spet uvrstila na sam pozitivni vrh.

Najslabše ocene je Slovenija ponovno dobila glede neodvisnosti medijev in korupcije. Freedom House v poročilu o demokratičnosti v državah v tranziciji ocenjuje od ena do sedem, pri čemer je ena najboljši rezultat.

Slovenije poročilo, ki obravnava razmere v letu 2012, razen v statističnem delu skoraj ne omenja. Razen tega, da so namigi o korupciji političnega vrha in nepriljubljeni varčevalni ukrepi povzročili javne proteste. Svoboda izražanja in zborovanja se je spoštovala, nekaj protestov pa je bilo nasilnih. Upor proti varčevalnim ukrepom je februarja letos odnesel že drugo vlado v dveh letih.

Slovenija od leta 2004 naprej za volilni proces dobiva oceno 1,50, enako pa tudi za demokratično vladavino na lokalni ravni. Demokratičnost vladanja na državni ravni pa je od leta 2005 ocenjena z 2,0. Ocena neodvisnosti medijev se slabša od leta 2006, vendar že šest let ostaja na 2,25.

Korupcija pa je dobila najslabšo oceno v letih 2009, 2010 in 2011 (2,50), lani in letos pa ostaja na 2,25. Neodvisnost sodstva od leta 2009 dobiva oceno 1,75. Sicer pa splošna ocena demokratičnosti in svobode v Sloveniji doslej ni nikoli presegla ocene 2,0. Od leta 2009 do 2011 je bila ocena 1,93, lani in letos pa se je celo izboljšala na 1,89.
Rusija na negativnem vrhu

Na negativnem vrhu pa so države, kot je Rusija (6,21), Turkmenistan in Uzbekistan (6,93), Belorusija (6,71) in Azerbajdžan (6,64). Od sosed Slovenije ima Hrvaška oceno 3,61, Madžarska pa 2,89. Kosovo je pri vrhu razpredelnice z oceno 5,25, Bosna in Hercegovina je dobila oceno 4,39, Črna gora 3,82, Srbija 3,64, Makedonija pa 3,93.

Poročilo Freedom House na splošno ugotavlja, da so ljudski pritiski za demokratične spremembe povečali pritiske in zatiranje civilne družbe s strani avtokratskih režimov. V oči bode vrnitev Vladimirja Putina na oblast v Rusiji, kjer je začel zatirati vse, ki mu nasprotujejo in direktor Freedom House David Kramer meni, da gre za najhujši čas represije v Rusiji vse od razpada Sovjetske zveze.

Putinov "vzgled" vpliva na soseščino, kjer podobni avtokratski voditelji počnejo podobno. To velja predvsem za Azerbajdžan, Tadžikistan in Belorusijo. V Ukrajini se nadaljuje spirala navzdol, Gruzija in Armenija pa sta napredovali v smeri bolj svobodnih volitev.
Romunija izjema

V srednji Evropi je državam na splošno uspelo odgovoriti na ljudske upore proti varčevanju z ohranitvijo demokratičnih norm. Izjema je Romunija, kjer je nova levičarska vlada izkoristila padec nepriljubljene desne vlade za utrjevanje nadzora nad družbo.

Madžarska ocena je spet padla zaradi ukrepov premiera Viktorja Orbana na področju medijev in sodstva. Na Poljskem se je poslabšal položaj medijev, Slovaška pa je nazadovala glede korupcije in neodvisnosti sodstva.

Za Balkan pa se nadaljuje trend poglabljanja korupcije, čeprav se reforme počasi le izvajajo zaradi ukrepov za približevanje EU. V Albaniji, BiH in na Kosovu je sodstvo podrejeno politiki, slab medijski položaj pa se nadaljuje v Bolgariji.
 Vir / Avtor:  STA
18. junij 2013