Pričal Tomica Popović:»Kot verniki smo delali tudi na svoje stroške«

Peranu Boškoviću, parohu oziroma nekdanjemu pravoslavnemu duhovniku na Slovenskem, tožilstvo očita kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Ljubljana - Nadaljuje se sojenje Peranu Boškoviću, nekdanjemu pravoslavnemu duhovniku na Slovenskem, ki mu tožilstvo očita kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Tokrat je pred sodnim senatom in sodnico Mojco Kocjančič pričal Tomica Popović, ki je bil s podjetjema Empora Nova in Hum 2000 eden od izvajalcev pri gradnji kulturno-pastoralnega centra v Ljubljani. Na podlagi obtožb Boškovićevega naslednika, Željka Lubarde, naj bi ti dve podjetji dobili nakazan denar, ne da bi opravili kakršna koli dela na objektu. Podjetji ne delujeta več, ker so, tako kot številna gradbena podjetja, zapadla v likvidnostne težave zaradi neplačevanja opravljenih del, je razložil Tomica Popović. Tožilka pa je pričo spraševala, kako to, da podjetje Hum 2000 med leti 2006 in 2009 ni imela prometa, vendar je, je razložil Popović, »zagotovo plačeval vse davke.«

Popović, ki se je spoznal na eni od slik, ki jih je predložila obramba in so bile posnete med deli na strehi pastoralnega centra, je povedal, da je tudi do šest zaposlenih iz obeh podjetij pomagalo pri krovsko-kleparskih delih. Dela so bila zahtevna, je razložil Popović, saj je streha ravna in z vrsto naklonov oziroma različnih nivojev, ki so jih morali z ustreznimi materiali in postopki zaščititi. Med opravljanjem posla pa je prišlo tudi do tektonskih premikov pod delom stavbe, zaradi katerih so morali reševati še dodatne težave na strehi zaradi vdora vode.

Na vprašanje tožilke, kako so prišli do posla, je Popović razložil, da so, tako kot drugi izvajalci, pripravili ponudbo za izvedbo del. Za opravljeno delo so dobili tudi plačilo, del v gotovini, del na tekoči račun. Vendar pa je tudi res, je razložil v nadaljevanju, da so odšli na ta objekt delat kot verniki, torej z namenom, da pomagajo in so delali tudi na svoje stroške.

Denar, ki naj bi ga podjetji dobili od Perana Boškovića oziroma v imenu Srbske pravoslavne cerkve - menda najprej 30.000 evrov in potem še 71.000 evrov -, pa naj ne bi bilo le plačilo za dela, ki so ga opravili na pastoralnem centru. Kot je povedal Popović, sicer gradbeni inženir, ki je sedaj zaposlen v podjetju v Švici, so verniki nakazali denar za postavitev objekta še pred začetkom gradnje, tako da so sploh lahko začeli z deli, potem pa so denar dobili nazaj.

Obenem, je razložil, je bil v času del na pastoralnem centru dva meseca odsoten zaradi prometne nesreče in dogovorjenih del niso mogli opraviti. Vendar pa so se potem z odvetnikom in nadzornikom gradnje sestali in dogovorili, da so del sredstev, ki so jih že prejeli za načrtovana dela, vrnili cerkvi. »Vse smo delali z dobrim namenom,« je razložil Tomica Popović.

Sojenje 63-letnemu parohu Peranu Boškoviću se bo nadaljevalo v začetku maja, ko bo sodni senat glede gradnje kulturno-pastoralnega centra zaslišal tudi izvedenca. Zgodba pa je postala aktualna, ko je Željko Lubarda zamenjal Boškovića na mestu pravoslavnega duhovnika in posumil, da je njegov predhodnik z denarjem oziroma materialom, namenjenem za gradnjo centra, postavil tudi družinsko hišo v Gameljnah. Prav tako pa naj bi bilo na desettisoče evrov plačanih za izvedbo raznih del v pastoralnem centru, vendar ta menda sploh niso bila opravljena, računi pa naj bi se podvajali.

V tem delu zgodbe naj bi bila Srbska pravoslavna cerkev - ki je od pregona Perana Boškovića odstopila, ker pravijo, da do njega nimajo neporavnanih računov ali zahtevkov - oškodovana za skoraj 115.000 evrov, še za dobrih 73.000 evrov škode pa naj bi ji paroh povzročil med januarjem 2007 in decembrom 2011, ko naj bi cerkveni denar uporabljal za zasebne izdatke. Vendar pa naj bi se sojenje končalo v kratkem.