Štampa
Kategorija: Slovenija
Pogodaka: 140

Konjičanka Nina Kohne upa, da se bo življenje v Italiji čim prej vrnilo v ustaljene tirnice. Poklicali smo jo in vprašali, kakšno je življenje v karanteni.

Nina, že nekaj časa živite in delate kot manekenka v Milanu. Kako se počutita z možem? Sta zdrava?
Hvala, dobro se počutiva. Zdrava sva, saj nisva okužena s koronavirusom. In že nekaj dni, tako kot ostali državljani Italije, živiva v karanteni. To pomeni, da ne hodiva v službo, izhodi so dovoljeni le za nujne opravke. Obiskujemo zgolj trgovine z živili, lekarne ali poštne urade. Žal pa se še vedno najdejo posamezniki, ki zapovedi ignorirajo, pa čeprav so razmere že nekaj časa kritične. No, večino ljudi je karantena dodobra streznila in so šele zdaj dojeli, da gre zares. Pravzaprav je od našega doslednega upoštevanja predpisov odvisno, kdaj se bo naše življenje vrnilo v ustaljene tirnice. Vsi si želimo, da bi se to zgodilo čim prej.
Se je italijanska vlada prepozno odzvala na širitev novega koronavirusa?
Menim, da bi vlada morala ukrepati prej. Zagotovo. Toda vlade zaradi tega ni smiselno obsojati. Virus se je v Italiji širil tako hitro, da ljudje sploh nismo dojeli, kako resne so razmere. Nihče ni pričakoval, da bo povsem usahnilo javno življenje in bomo pristali v karanteni. Živim v Milanu, ki je postalo povsem opustelo mesto. Še ne dolgo nazaj pa je vrvelo od življenje, veliko je bilo tudi turistov. Milano živi za modo im nogomet.
In kako vama minevajo dnevi v karanteni?
Zagotovo se bova nekoliko zredila. (smeh) Pečeva pecivo, torte. Saj veste, kako je to. Poješ en kos, zatem drugega, pa tretjega… In potem spečeš novo torto. Sicer pa veliko ur preživiva pred televizijskim zaslonom, gledava filme in televizijske nadaljevanke. In tako nama dnevi minevajo dokaj ležerno.
Kakšno je vzdušje med ljudmi?
Med ljudmi je čutiti strah, negotovost, nelagodje. Pravzaprav zaznavam dve skrajnosti. Nekateri so flegmatični in pravijo, da jim je vseeno, morda se zgolj delajo tako, in so tisti drugi, ki pretiravajo s strahom in paniko. Niti eno niti drugo ni dobro in ne koristi nikomur. Pomembno je, da smo odgovorni so sebe in sočutni in solidarni do drugih.
Kako se vi počutite?
Življenje v karanteni ni prijetno za nikogar. Toda ni me strah. Mi je pa nelagodno, ker ne vem, kako dolgo bomo morali še živeti tako omejeno. Bega me negotovost. Niti jaz niti moj mož ne moreva delati od doma. Zavedava se, da bodo najine denarnice nekaj časa tanjše, a upava, da bova lahko čim prej nadaljevala z delom. Večina ljudi ne hodi v službo, redki so, ki lahko delajo od doma. So pa toliko bolj obremenjene zdravstvene ustanove oziroma bolnišnice.
Oskrba z živili je torej v Italiji zadovoljiva.
Seveda. Prehranskih izdelkov oziroma živil v trgovinah je dovolj. Sploh ni panika. Nekateri so po nepotrebnem pretiravali z nakupi in si ustvarjali zaloge. To je povsem nesmiselno.
Vsi si seveda želimo, da bi povsod po svetu s čim manj posledicami premostili koronavirus. Potem načrtujete obisk domačih Slovenskih Konjic?
Zagotovo! Zelo si želim, da bi čim prej lahko obiskala svoje domače mesto. Da se ponovno srečam svojo družino, sorodniki in prijatelji.