zoya Small

NOSTALGIJA

Se spomniš,
Kako sva se bosa lovila po travi,

mokri od jutranje rose?
Kako sva v ribniku občudovala
Lunin odsev in plesala ob pesmi vetra?
Ležala v travi in prisluškovala pticam in čričkom?
zoya SmallKako sva v tihih nočeh, sanjarila v družbi zvezd,  
sleherno pomlad pletla venčke iz marjetic in
se veselila kukavičjega petja?
Kako sva se objeta sprehajala  v dežju
in gazila po jesenskem listju?
Se veselila prvih snežink in kot razposajena otroka
vriskala, ko sva s sanmi drvela po hribu navzdol?
Ko sva ure dolgo posedala pod vrbo žalujko
In brala metuljem?
Danes so to le otožni spomini na neki drugi
čas, ko sva znala biti samo ti in samo jaz.


PRIČAKOVANJE

Iščem te v tišini gozda, šepetu vetra, siju zvezd
In v prašnih odtisih stopinj.
Iščem ob reki sanjavi, med ruševinami zakletega mesta
in v siju uličnih svetilk.

Vem, da nekje si!
Miren in spokojen, z vedrim nasmehom
in šopkom drobnih spominčic čakaš name.

 

BIOGRAFIJA AVTORICE

 

"Moja biografija se je začela 12. januarja, 19 ... in še traja ...."