Radovan B. Milić i Snežana Minić otkrili su u Bečkom arhivu neobjavljivane izveštaje koji su tajnim diplomatskim kanalima stizali ministru spoljnih poslova Austrije iz Konstantinopolja
Aranđelovac: 2.12:2022

– Sticajem životnih okolnosti, Aranđelovčani Radovan B. Milić i Snežana Minić, žive na relaciji Srbija–Slovenija–Austrija. Najviše vremena provode u Slovenskim Konjicama gde je Radovan osnovao Slovenačko-srpsko kulturno-humanitarno društvo „Sretenje”, ali i u glavnom gradu Austrije. Boravak u Beču koriste i za pretraživanje austrijskog Nacionalnog arhiva. U poslednjoj poseti ovoj ustanovi, došli su do trideset šest arhivskih kutija, sa više desetina hiljada različitih dokumenata iz devetnaestog veka u kojima su pronašli trideset četiri značajna dokumenta sa preko dvesta pečatiranih papira.
– Iz arhivskih depoa izvukli smo nepoznata dokumenta koja govore o periodu vladavine kneza Miloša Obrenovića i dobijanja nezavisnosti Kneževine Srbije od Osmanskog carstva. Radi se o do sada neobjavljivanim izveštajima koji su tajnim diplomatskim kanalima stizali ministru spoljnih poslova Austrije iz Konstantinopolja, današnjeg Istanbula. Požuteli papiri, pisani na francuskom, tada diplomatskom jeziku, govore o spoljnopolitičkim događanjima u Srbiji u prvoj polovini devetnaestog veka i nastojanju Miloša Obrenovića da od Osmanskog carstva izdejstvuje nezavisnost za svoju kneževinu. U izveštajima su analizirana događanja u ustaničkoj Srbiji koja obuhvataju obaveštajna saznanja o knezu Milošu prema predstavnicima turskih vlasti. Reč je o dokumentima koja nisu bila dostupna srpskim istoričarima, niti su im bila poznata – objašnjava Radovan Milić za naš list.
„Reč je o izveštajima habzburškog diplomatskog predstavnika iz Konstantinopolja, upućivani princu Klemensu Vencelu fon Meternihu (1773–1859) u Beč, u periodu od 1828. do 1838. godine. Meternih je bio austrijski državnik, političar, najznačajniji diplomata svoga vremena i sa ruskim carem osnivač Svete alijanse. Ova dokumenta koja su Milić i Minić spasli tamničenja u depoima Nacionalnog arhiva Austrije, trebalo bi da upotpune sliku o knezu Milošu Obrenoviću i Srbiji s početka 19. veka.
„Da bi se to i ostvarilo bilo bi potrebno da sva otkrivena dokumenta uz pomoć države budu publikovana u jedinstvenom zborniku dokumenata diplomatske građe koja sadrže izveštaje habzburškog poslanstva u Konstantinopolju od 1828. do 1838. godine”, kaže Milić.„ Jedino na taj način bi ovo jedinstveno otkriće moglo biti u funkciji države Srbije i zainteresovane srpske javnosti.”
Pored navedenih, otkrivena su i još dva dokumenta na jedanaest papira koja datiraju iz 1837. godine, a odnose se na ondašnju Crnu Goru i vladiku Njegoša.
Pisac, pesnik, publicista, humanitarac i kulturni poslenik, Radovan Milić (1955) više od tri decenije živi u Slovenskim Konjicama. Pre ovih saznanja, u istom arhivu došao je do otkrića o poslednjem srpskom despotu, Pavlu Bakiću, koji je stolovao na planini Venčac u 16 veku i učestvovao u odbrani Evrope od Turaka. Otkrio je četrdesetak arhivskih dokumenata sa preko 130 papira na latinskom koji su nepoznati srpskoj istorijskoj sceni, ša namerava da ih uredi i objavi. Uspostavio je i kulturnu i humanitarnu saradnju između Aranđelovca i Slovenskih Konjica, a do sada je objavio deset knjiga proze, poezije, eseja i traktat.
Sledeću posetu Nacionalnom arhivu Austrije, Milić je zakazao za drugu polovinu januara sledeće godine, jer su troškovi ulaska i rada u arhivu prilično visoki, a za prevod pronađenih spisa i objavljivanje, neophodna je pomoć lokalne samouprave i države Srbije.

Prevod v slovenski jezik

Kako so Avstrijci sledili knezu Milošu Obrenoviću
Radovan B. Milić in Snežana Minić sta v dunajskem arhivu odkrila neobjavljena poročila, ki so do avstrijskega zunanjega ministra prišla iz Carigrada po tajni diplomatski poti
Aranđelovac: 2. 12. 2022
- Radovan B. Milić in Snežana Minić iz Aranđelovca zaradi življenjskih okoliščin živita na relaciji Srbija-Slovenija-Avstrija. Največ časa preživljata v Slovenskih Konjicah, kjer je Radovan ustanovil Slovensko-srbsko kulturno in humanitarno društvo Sretenje, pa tudi v glavnem mestu Avstrije. Bivanje na Dunaju izkoristita tudi za iskanje po avstrijskem državnem arhivu. Ob zadnjem obisku te ustanove so prišli do šestintridesetih arhivskih škatel z več kot deset tisoči različnih dokumentov iz 19. stoletja, v katerih so našli štiriintrideset pomembnih dokumentov z več kot dvesto žigosanimi papirji.
- Iz arhivskih depojev smo izluščili neznane dokumente, ki govorijo o obdobju vladavine kneza Miloša Obrenovića in osamosvojitvi Kneževine Srbije od Otomanskega cesarstva. Gre za doslej neobjavljena poročila, ki so iz Carigrada, današnjega Istanbula, po tajnih diplomatskih poteh prispela do avstrijskega zunanjega ministra. Porumeneli listi, napisani v francoščini, tedanjem diplomatskem jeziku, govorijo o zunanjepolitičnih dogodkih v Srbiji v prvi polovici devetnajstega stoletja in prizadevanjih Miloša Obrenovića, da bi svojo kneževino osamosvojil od Otomanskega cesarstva. Poročila analizirajo dogodke v uporniški Srbiji, ki vključujejo obveščevalne podatke o knezu Milošu po besedah predstavnikov turških oblasti. Gre za dokumente, ki srbskim zgodovinarjem niso bili dostopni, niti jim niso bili znani – pojasnjuje Radovan Milić za naš časnik.
"Gre za poročila habsburškega diplomatskega predstavnika iz Carigrada, poslana knezu Clemensu Wenzelu von Metternichu (1773-1859) na Dunaj, v obdobju od 1828 do 1838." Metternich je bil avstrijski državnik, politik, najpomembnejši diplomat svojega časa in skupaj z ruskim cesarjem ustanovitelj Svete alianse. Ti dokumenti, ki sta jih Milić in Minić rešila pred zaporo v depojih Državnega arhiva Avstrije, naj bi dopolnili sliko o knezu Milošu Obrenoviću in Srbiji z začetka 19. stoletja.
"Da bi to dosegli, bi bilo potrebno vse s pomočjo države odkrite dokumente objaviti v edinstveni zbirki dokumentov diplomatskega gradiva, ki vsebuje poročila habsburškega veleposlaništva v Carigradu od 1828 do 1838," pravi. Milić. to edinstveno odkritje bi lahko bilo v službi države Srbije in zainteresirane srbske javnosti.«
Poleg omenjenega sta bila odkrita še dva dokumenta na enajstih papirjih, ki sta iz leta 1837 in se nanašata na takratno Črno goro in vladiko Njegoša.
Pisatelj, pesnik, publicist, humanitarni in kulturni delavec Radovan Milić (1955) že več kot tri desetletja živi v Slovenskih Konjicah. Pred temi ugotovitvami je v istem arhivu prišel do odkritja zadnjega srbskega despota Pavla Bakića, ki je v 16. stoletju vladal na gori Venčac in sodeloval pri obrambi Evrope pred Turki. Odkril je približno štirideset arhivskih dokumentov z več kot 130 listi v latinščini, ki jih srbska zgodovinska scena ne pozna, in jih namerava urediti in objaviti. Vzpostavil je tudi kulturno in humanitarno sodelovanje med Aranđelovcem in Slovenskimi Konjicami, do sedaj pa je izdal deset knjig proze, poezije, esejev in razprav.
Naslednji obisk Državnega arhiva Avstrije je Milić načrtoval za drugo polovico januarja prihodnje leto, saj so stroški vstopa in dela v arhivu precej visoki, za prevod in objavo najdenih dokumentov pa je potrebna pomoč tamkajšnjih samouprava in srbska država je nujna.