LJUBLJANA – Ko so začeli pristojni šele preiskovati šušljanja, da naj bi 61-letni paroh Peran Bošković ukradel na stotisoče evrov, namenjenih delovanju Srbske pravoslavne cerkve (SPC) na Slovenskem, največ med zbiranjem sredstev za gradnjo kulturno-pastoralnega centra v Ljubljani, je ta izbral zanimiv način ugovarjanja. Zahtevi za preiskavo je nasprotoval s tekstom iz ustave, ki veleva, da so država in verske skupnosti ločene. Toda prav ustava tudi določa, da smo pred zakonom vsi
enaki, zato je bil za danes pred kazensko okrožno sodnico Vladislavo Lunder napovedan predobravnavni narok, na katerem bi paroha pobarali, ali je grešil. Narok so včeraj popoldne sicer preklicali, zato bo specializirani tožilec Boštjan Valenčič kdaj drugič razložil, zakaj visokemu predstavniku SPC očita kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (zagroženih do osem let zapora) ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (prav tako do osem let zapora).
Po objavi teksta smo dobili naslednje pojasnilo
Peran Bošković: Srbska pravoslavna cerkev je umaknila tožbo zoper mene
Spoštovani,
Spodaj podpisani Peran Bošković, paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani, odgovarjam na navedbe v članku, ki je bil 1.12.2015 objavljen v mediju »Slovenske novice« na strani 1. in 2. pod naslovom »S cerkvenimi evri užival v razkošju«. V članku so navedene podrobnosti iz obtožnice, ki so javnosti znane že od prej in ne povedo nič novega. Na vse te navedbe sem že odgovoril in brez težav bom z argumenti in dejstvi svoj ugled in čast odbrani tudi na sodišču. Tisto kar je v zadevi novo in kar pogrešam v tem članku je dokument, ki ga je konec avgusta letos na sodišče in tožilstvo naslovil metropolit zagrebško-ljubljanski, iz katerega je razvidno, da je srbska pravoslavna cerkev umaknila tožbo zoper mene in da Željko Lubarda ne zastopa stališč srbske pravoslavne cerkve. Torej Srbska pravoslavna cerkev, ki naj bi bila po navedbah obtožnice izključni oškodovanec v tej zadevi, zoper mene nima prav nobenih neporavnanih računov ali zahtevkov. Navajam del dopisa, ki to potrjuje:
»Po preučitvi vseh okoliščin primera, kakor tudi zakonitosti poslovanja skladno s pravili prava Srbske pravoslavne cerkve je Sveta sinoda škofovske konference z dne 26.9.2012 sprejela odločitev pod št. 1149/zap 866, po kateri se umika kazenska ovadba , ki jo je Srbska pravoslavna cerkvena občina Ljubljana vložila na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper o. Perana Boškovića…, Zato posledično na podlagi omenjene odločitve Sinode Srbska pravoslavna cerkev ne nastopa več kot oškodovanec v postopkih pred državnimi sodišči v tem primeru, prav tako pa ni več temelja za vodenje kazenskega postopka, saj je odločitev najvišjega operativno-vodstvenega telesa Srbske pravoslavne cerkve v predmetni zadevi potrdilo pravilnost delovanja ovadenega paroha o. Perana Boškovića, kar ga posledično razbremenjuje odgovornosti za očitana mu kazniva dejanja s stališča pravnega ustroja Srbske pravoslavne cerkve«.
Glede obtožb, ki me bremenijo razkošnega življenja na račun cerkve pa bi dodal samo to, da so v razkošju živeli prav tisti, ki stojijo za obtožnico. Ves čas službovanja v Ljubljani sem z družino živel v najetem 56 kvadratov velikem stanovanju, ki je bilo hkrati tudi sedež cerkvene občine Ljubljana in tudi škofije. Kolega, ki je napisal »anonimno« ovadbo pa se je takoj ob prihodu v Ljubljano namestil v 115 m2 velikem stanovanju, v samem središču mesta. In medtem ko so se moji tožitelji okrog prevažali v 150 tisoč evrov vrednem avtomobilu, sam sem bil zadovoljen s Chevroletom, ki je bil nov vreden nekaj več kot 10 tisoč evrov in 15 let starim golfom. Toliko o razkošju.
Peran Bošković, protojerej-stavrofor
