V enem od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje so policisti 4. novembra lani našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam jih je pustila neznana oseba.

    Vrednosti kipcev še niso ugotovili, javnosti pa policija zaradi interesa kriminalistične preiskave, ki še vedno intenzivno poteka, zaenkrat ne more nuditi fotografij

najdenih kipcev.

Kdo je pustil za sabo te kipce, t. i. figure votivnih adorantov - molilcev, namreč ni znano. Sprejemni center Gruškovje je bil sicer namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov, ki so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak itd.). V šotoru, v katerem so našli kipce, so bili po navedbah policije nastanjeni tujci, ki so tega dne kot begunci prišli v Slovenijo s Hrvaške.

"Najdene kipce smo predali v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen za preučevanje in ocenjevanje arheoloških predmetov. Kustos narodnega muzeja za prazgodovino in geologijo je podal mnenje, da gre za kipce iz alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na mariborski policijski upravi.

Po mnenju Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, kjer imajo kipce v začasni hrambi, je njihova usoda negotova. Kot je povedal, državni organi, ko naletijo in zasežejo najdbo, ki je nelegalno prišla v Slovenijo, začnejo obenem tudi raziskovati izvor najdbe oziroma, če je bila ukradena v kakšni uradni ustanovi, denimo v muzeju. S temi podatki nato razpolaga in posreduje Interpol. Na treh omenjenih predmetih po Turkovih besedah ni sledov inventarnih številk, a teh, kot je poudaril, ni težko odstraniti.

So kipci del zasebne zbirke?

Turk bolj kot muzejsko tezo zagovarja stališče, da so kipci del zasebne zbirke. Kot je pojasnil, je na območju nekdanje Mezopotamije, torej današnje Sirije in Iraka zelo razvita dejavnost izkopavanja, saj je to v kriznih časih eden redkih virov preživetja. Zato se boji, če Interpolova poizvedba ne bo dala rezultatov, da ne bo jasen izvor kipcev.

Kipci iz alabastra s široko odprtimi, poudarjenimi očmi, datirajo v klasičen čas sumerske civilizacije v sredini 3. tisočletja pr. n. št, je še povedal Turk. Pojasnil je, da so to votivne oz. svetiščne najdbe iz časa, ko so ljudje kipce postavljali v svetišče - kot avatarje, ki so molili namesto njih.

Gre za avtentične kipce

Ker so na podlagi mnenja Narodnega muzeja Slovenije ugotovili, da gre za avtentične kipce, policija obravnava zadevo kot kaznivo dejanje nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote. Zaradi tega so policisti zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo ptujskemu okrožnemu državnemu tožilstvu.

Za omenjeno kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen do treh let zapora. Če gre za stvar velikega ali izjemnega kulturnega pomena, pa se lahko storilca kaznuje z zaporom do petih let.

O najdbi kipcev v begunskem centru je v torek poročal Radio Slovenija. Po njihovih navedbah naj bi šlo za tri predmete, ki naj bi bili po neuradnih podatkih stari več kot 3000 let. Po poročanju radia je mogoče, da je tisti, ki je predmete prenašal, te hotel prodati najboljšemu ponudniku na črnem trgu, in denar porabiti za preživetje. Lahko pa je pri vsem skupaj šlo za načrtno akcijo in za financiranje točno določenih potreb in ciljev.

Vojne operacije na Bližnjem vzhodu so doslej na tisočletja starih spomenikih povzročile nepopravljivo škodo, veliko je bilo uničenega v spopadih ali pa so artefakte odtujili in prodali na črnem trgu.