Razstavo je pripravilo Slovensko srbsko kulturno društvo Srečanje iz Slovenskih Konjic, v sodelovanju z Občino, Splošno knjižnico in TIC-em . Odprtje razstave je bilo v četrtek, 15. 09., razstava pa bo na ogled mesec dni. Večer ob otvoritvi, je popestrila odlična Maja Založnik, ki je zapela nekaj svojih lastnih skladb.
Maja Založnik : SMEJEM SE
Mislim, da se nam lahko danes vsem nam smeje, da smo se po dveletnem premoru lahko ponovno zbrali v tem prostoru, na odprtju likovne razstave.
Danes se nam z svojimi likovnimi deli, po 24 letih, ponovno predstavlja Leonida Goropevšek, ki je otroštvo preživljala v Slovenskih Konjicah. Že nekaj let živi izven Konjic, vendar se v Konjice znova in znova vrača.
»Bil je papir… in na njem nevidna pika. Roka jo, bi rekla, sama v poti prepletene preslika. Skoraj nevede, potihoma rodi se drobna slika.« Te uvodne besede so bile zapisane v vabilu na otvoritev prve samostojne razstave Leonide Goropevšek, v letu 1997.
Leto kasneje je razstavljala prav v tem prostoru.
Leonida je arhitektka, slikarka, grafičarka in še mnogo več. Konec osnovne šole se je s starši preselila v Ljubljano, kjer je leta 1988 dokončala študij arhitekture. Risanje je bilo od nekdaj njena notranja potreba, hrana njeni ustvarjalnosti in njena ljubezen v prostem času. Svoje risbe in slike je doslej predstavila na številnih skupinskih razstavah in samostojnih razstavah. Tokratna razstava je njena 15. po vrsti.
Leonida je neutrudna iskalka lepote in popolnosti, aktivna pobudnica in podpornica ljubiteljskega likovnega življenja. To je ob njeni 10. likovni razstavi zapisal likovni pedagog, slikar in fotograf Lojze Kalinšek, ki je tudi mentor Likovnega društva Mengeš, katerega članica je Leonida že od leta 2003. Od leta 2008 do 2020 ga tudi vodila. Zelo se je trudila promovirati Mengeš in Likovno društvo širom Slovenije tudi tako, da se je dogovarjala za razstavljanje njihovi del v razstaviščih po vsej Sloveniji. Prav zato je Likovno društvo Mengeš v letu 2020 razstavljalo svoja dela tudi v tem prostoru.
Zato je povsem razumljivo, da so umetniki iz likovnega društva Mengeš med drugim »pobrali« zavidljivo število certifikatov kakovosti in Zlatih palet. V letu 2019 in 2020 so po uspešnosti kot društvo stopili na 1. stopničko na zmagovalnem odru ob bok mnogo, člansko številčnejšim društvom, kar je gotovo tudi Leonidina zasluga.
Sicer pa je Leonida dobitnica 6. certifikatov kakovosti za abstraktno slikanje, akvarel in grafiko, ter ene zlate, ene srebrne in dveh bronastih palet, ki jih je kot najvišje priznanja za dela v ljubiteljski kulturi v Sloveniji nagrajevala Zveza likovnih društev Slovenije. Bila je tudi udeleženka likovnega ex tempora v Gani, že kar nekaj let zapovrstjo obiskuje tudi mednarodni ex tempore v Grožnjanu na Hrvaškem. Skoraj tri mandate je bila aktivna kot podpredsednica Zveze likovnih društev Slovenije. Je tudi dobitnica srebrnega priznanja za delo na področju ljubiteljske kulture za leto 2015, ki ji ga je podarila Zveza kulturnih društev Mengeš.
Kot arhitektka je najbolj zavezana risbi, ki jo iz konstrukcije spelje v bolj abstraktno formo, v grafičnem mediju pa ji doda še duhovno dimenzijo. Pri tem je z enostavnimi elementi točk in črt razvila svoj osebni izraziti stil in ga dovršila ter predstavila na številnih razstavah. Nemirni duh in želja po iskanju novih možnosti ustvarjanja, sta jo pripeljala v svet grafike. 5 let je obiskovala tečaj grafike v Narodni galeriji Ljubljana pri prof. Bojanu Kovačiču, sled tega je v letu 2019 sodelovala na razstavi v Narodni galeriji, kjer je bila predstavljena z dvema grafikama.
Danes nam predstavlja svoja začetna dela, zlate in črne risbe s tušem, ter vse od grafike, del na platnu z oljem in zadnja dela v akrilu.
Ko se ozrem po prostoru, lahko brez težave rečem, da je Leonida skupaj s svojimi deli nekaj res posebnega in izstopajočega.
In kot je Angela Hegler zapisala v spremni besedi k razstavi »vrnitev« leta 1998, da je edino škoda, da dela niso preprosto naslikana na stene razstavišča.
Maja Založnik : VODA SEM, TI SI DLAN
