Po poročanju turških medijev naj bi bila Turčija glavna tranzitna država za številne prostovoljce iz balkanskih držav, ki se v Siriji in Iraku borijo v vrstah ISIS-a oziroma Islamske države
Balkanski borci iz Sandžaka, Makedonije, Kosova in Albanije naj bi, kot poroča turški Zaman, na
Bližnji vzhod odhajali predvsem preko Turčije. Esad Hečimović, raziskovalni novinar iz Bosne in Hercegovine ter urednik televizije OBN TV iz Sarajeva je za turški Zaman podrobno opisal rekrutiranje borcev ISIS-a, ki poteka v regiji. Po besedah Hečimovića se javnost problema ne zaveda dovolj, saj so bili v medijih o tej temi objavljeni samo krajši članki. Šele nedavna poročila o prvih smrtnih žrtvah med prostovoljci ISIS-a z Balkana so sprožila večje javne odzive.
Ministrstvo za notranje zadeve BiH je zato v parlamentarno proceduro vložilo predlog, po katerem bodo vsi državljani BiH, ki bodo sodelovali v tujih vojaških spopadih lahko kaznovani z do 10 let zapora. Preiskavo o teh primerih vodi tudi služba za zaščito ustavne ureditve SIPA. V Siriji in Iraku naj bi bilo že okoli 150 borcev iz BiH. Po oceni Hečimovića večina ekstremistov iz Bosne v Sirijo in Irak odhaja preko Istanbula, potujejo pa z letali, avtomobili in avtobusi. "Ti prostovoljci ustvarjajo povezave preko meja s pomočjo etničnih ali religioznih izseljencev v številnih državah. Po moji oceni gre bolj za prostovoljce," ocenjuje Hečimović.
Države na Balkanu pa se že odzivajo, ne samo s policijskimi akcijami in obveščevalnim nadzorom, pač pa tudi s spremembami zakonodaje in vlaganem obtožnic. Tudi Srbija pripravlja spremembe zakonodaje, ki bo kaznovala srbske prostovoljce ali plačance, ki bi se udeležili tujih spopadov. V Sandžaku namreč živi velika bošnjaška skupnost, ob administrativni meji s Kosovom v Srbiji pa živi precej Albancev, to pa so okolja, iz katerih pogosto prihajajo prostovoljci ali plačanci skrajnih muslimanskih skupin. V boje v tujino odhajajo tudi srbski prostovoljci, predvsem na stran ruskih upornikov v vzhodni Ukrajini. Vse to pa naj bi preprečila nova srbska zakonodaja. Srbija poskuša v tudi rusko-ukrajinskem spopadu ohraniti "nevtralno" držo, kar je zelo težko, saj mora svojo zunanjo politiko vse bolj usklajevati z EU, če želi postati njena stalna članica, kar je cilj državnega vodstva. Zato Srbija ni uvedla sankcij Rusiji, ki Srbijo podpira tudi v zvezi z vprašanjem Kosova. Toda po drugi strani je Srbija javno podprla načelo ozemeljske celovitosti Ukrajine, saj sta Srbija in Ukrajina, vsaka na svoj način, prva zaradi politike zahoda, druga pa Rusije, žrtvi kršitve načela ozemeljske nedotakljivosti in sta "de facto" že izgubili nadzor nad Kosovom oziroma Krimom ter Novo Rusijo.
Posledice vojne na Bližnjem vzhodu pa čutijo tudi v nekaterih drugih državah na Balkanu. V Siriji in Iraku je že umrlo več borcev ISIS-a, ki so prišli iz Makedonije. Večinoma gre za pristaše salafističnega gibanja. Sedem od skupno devetih džihadistov, ki so po uradnih podatkih padli na Bližnjem vzhodu so bili stari med 25 in 38 let. Zanimivo je, da so večinoma končali fakultete in prihajajo iz družin, ki se uvrščajo v srednji razred. Njihova ideologija naj bi bila "originalna interpretacija islama", ki je zelo blizu vahabizmu. Tej ločini pripadajo tudi vsi drugi džihadisti, ki prihajajo iz BiH, Sandžaka in Kosova. Borijo se večinoma zoper sirske enote. Dva emigranta sta prišla tudi iz Nemčije iz Avstrije. Po poročanju makedonskih virov naj bi šlo za Albance, ki naj bi jih v tujini plačevali okoli 65 dolarjev dnevno.
MLADINA / TRAGOVI-SLEDI.COM
