Nemška kanclerka Angela Merkel ne bo prišla na osrednjo proslavo ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki bo v Zagrebu 30. junija, so sporočili iz Berlina. Kot so pojasnili, je Merklova odpovedala načrtovani prihod "zaradi pomanjkanja časa". Nepričakovano odpoved obiska Merklove je kmalu zatem potrdila tudi hrvaška vlada.
Hrvaška vlada je prejšnji teden napovedala, da bo na slovesnosti ob polnopravnem članstvu Hrvaške v Evropski uniji več kot 120 visokih gostov iz tujine, med njimi tudi Merklova. Danes so kratko in brez dodatnega pojasnila potrdili, da so iz Berlina v torek sporočili, da Merklova ne bo prišla zaradi "drugih obveznosti".
Hrvaški mediji napovedujejo, da bo Merklova v četrtek v Bruslju razloge za odpoved prihoda pojasnila hrvaškemu kolegu Zoranu Milanoviću. Namesto kanclerke bo Nemčijo zdaj predstavljal državni sekretar z zunanjega ministrstva Michael Link, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaški mediji ocenjujejo, da gre za "šok iz Berlina" in "klofuto" Hrvaški ter ugibajo, da je Merklova odpovedala obisk na Hrvaškem zaradi "primera Perković". Nemčija namreč pričakuje, da bo Hrvaška po 1. juliju na podlagi evropskega naloga za prijetje izročila nekdanjega pripadnika jugoslovanske obveščevalne službe Udbe Josipa Perkovića, ki ga sumijo sodelovanja pri umoru hrvaškega emigranta in nekdanjega direktorja podjetja Ina-Marketing Stjepana Đurekovića leta 1983 v Nemčiji. Nemška policija je danes znova objavila tiralico za Pekovićevim in zvišala denarno nagrado za informacije o njem s 5000 na 12.000 evrov. Prvo tiralico so objavili leta 2009.
Hrvaška levosredinska vlada je prejšnji teden predlagala spremembe zakona o sodelovanju v kazenskih postopkih z državami EU, s katerimi namerava omejiti izročanje hrvaških državljanov za kazniva dejanja in sicer samo za kazniva dejanja, ki so bila storjena po 7. avgustu 2002 oziroma potem, ko je bil uveljavljen okvir evropskega naloga za prijetje. Predlog je razburil duhove na Hrvaškem, opozicijska HDZ pa je ocenila, da gre za poskus vlade, da bi zaščitili Perkovića. Sabor je prestavil odločitev na petek.
Hrvaški premier Zoran Milanović je potem večkrat zanikal, da bi zakon prilagajali eni sami osebi, temveč da so se na omejitev odločili zaradi hrvaških veteranov. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da 1. julija pričakujejo približno 80 zahtev za izročitev hrvaških državljanov na podlagi evropskega naloga za prijetje.
Hrvaška vlada se pri svoji odločitvi ni posvetovala z Brusljem, ki je sporočil, da je prepozno za kakršne koli spremembe okvira evropskega naloga za prijetje, potem ko Hrvaška med pogajanji o poglavju pravosodja ni predlagala nobenih omejitev.
Hrvaški premier je na današnji seji vlade potrdil, da bo SDP predlagala dopolnitev ustave, v katerem bi ukinili zastaranje postopkov proti storilcem politično motiviranih umorov in likvidacije v času SFRJ, kot so to že storili za kazniva dejanja vojnega dobičkarstva v času privatizacije. Potrdil je, da bo sporne primere obravnavalo hrvaško pravosodje.
Perković je bil po osamosvojitvi hrvaške visoki uradnik hrvaške obveščevalne službe in tesen sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in pokojnega hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šušaka. Njegov sin, Saša Perković je svetovalec za nacionalno varnost hrvaškega predsednika Iva Josipovića.
Hrvaško državno tožilstvo je konec 90. let prejšnjega stoletja zavrnilo dve kazenski ovadbi proti Josipu Perkoviću zaradi umora v Nemčiji, primer pa je v zastaral leta 1998. Kot so še povedali, so leta 2005 poslali nemškim kolegom celotno dokumentacijo o Perkoviću.
Medtem je nemško sodišče leta 2008 obsodilo nekdanjega hrvaškega emigranta Krunoslava Pratesa na dosmrtni zapor zaradi sodelovanja pri umoru Đurekovića. Prates pa je na sojenju govoril o svojem sodelovanju s Perkovićem.
(STA, mh)
